Rok in Klemen Markuš

Grintovec 2558 m.n.v.

2012-01-21T11:21:00.000-08:00

Včerajšnja napoved vremena ni bila ravno blesteča za kakšno sončenje po hribih, zato tudi nisva nič kaj planirala za danes. Tudi ALADIN je kazal nekaj več oblačnosti v naših gorah, zato sva zjutraj poležala do 7.30.

A jutranji pogled proti Veliki planini, pa nato še proti Krvavcu, je kazal drugačno podobo - nebo brez oblačka. Nekaj časa oklevava, saj sva ponavadi bolj med jutranjimi hribovci, a se hitro odločiva, da bi bilo škoda tako lepega dneva. Nahrbtnike po hitrem postopku pripraviva, skočiva še v bližnjo trgovinico po malo energije in odhitiva proti Kamniški Bistrici.

Na parkirišču za Kamniško sedlo le dva avtomobila, pri Žagani peči in naprej pa skoraj zabito :)

Zaradi "pozne ure" udariva močan tempo na Kokrško sedlo, brez fotografiranja, saj je bilo nebo še povsem brez oblačka. Prehitiva kar nekaj znancev in dobrih alpinistov, kateri so šli druge smeri na Grintovec. Končno prideva na sedlo, kjer pa doživiva manjše razočaranje - oblačnost z zahoda.

"Bova šla pa pač v oblačnem gor", si rečeva in tempo precej spustiva.

Prva fotka je nastala šele v spodnjem delu Jam.

Nebo je bilo precej žalostno, pihal je kar zmeren severozahodnik pri okoli - 10 stopinjah Celzija, tako da ni bilo preveč prijazno.

Čeprav je bilo oblačno, pa so se delali lepi kontrasti na nebu, Kalška gora z grebenom.

Po strehi proti vrhu našega prvaka.

Zadnje minute vzpona na Grintovec so vedno zanimive :)

Avtohtona prebivalka Grintovca :)

Zabeljena Kočna.

Kot naročeno in k sreči s počasnejšo hojo sva prišla na vrh ravno ob pravem času, saj se je oblačnost umaknila in tako ponudila nekaj toplih žarkov in lepe razglede.

Snežnih vrtincev danes ni manjkalo.

Krasna gora.

Proti Jezerskim, kjer imajo pobeljeno, da ne govorim o Avstriji.

V gorah imamo vsaj približek zime, medtem ko po nižinah bolj spominja na pozno jesen. Je pa vsaj to dobro, da so trenutne snežne razmere precej dobre.

Počasi bo potrebno dol, med tem pa še ena proti Brani.

Tale grintovška streha mi je res všeč.

Nekaj opasti.

Precej bolj prijetno kot med vzponom.

Razlika med to fotko in prvo fotko je očitna.

Res idilično.

Malo nad sedlom še zadni pogled proti Grintovcu.

Nisem si mislil, da bova v takem soncu danes.

Na Kokrškem sedlu pa je bila že senca, mraz in veter, povsem drugače kot tule.

Skratka, takih dnevov si želim!

Mala Mojstrovka 2332 m.n.v.

2012-01-14T06:23:00.000-08:00

Bližal se je lep konec tedna, zato sva se z Martinom menila, kam jo bomo mahnili. Najin cilj je bil Grintovec, Martinov pa Mala Mojstrovka, za katero je potem padla odločitev včeraj zvečer.

Ob 6.30 štartamo iz Vodic proti Gorenjski.

Na Vršiču kaže termometer - 6.5 stopinj Celzija + veter, tako da smo se hitro "zbudili" in zagrizli v breg.

Še jutranja svetloba.

Kasneje si nadanemo dereze, da bolj grabi.

Dobro ogrevanje.

In odpre se nam razgled proti Veliki in Mali Mojstrovki.

Izstop iz Pripravniške grape.

Pa pravijo, da ni zime :)

Še malo do vrha.

Na vrhu pri - 13 stopinjah Celzija in zmernim severozahodnim vetrom se po hitrem postopku pripravimo za smučanje.

Smučanje je bil čisti užitek, saj je sneg precej trd, le spodaj proti drevesnici se je našlo nekaj skorje in pršiča.

Novoletna Kredarica

2012-01-01T07:10:00.000-08:00

Danes sem spal 3 ure, ravno toliko, kot smo potem potrebovali od Krme do Kredarice. Glede na to, da je padel nov sneg, smo pričakovali, da bo smuka bolj ugodna, a temu ni bilo tako. Vsaj v zgornjem delu ne.

Z dobrim tempom začnemo s hojo malo po šesti uri, tako da smo prve sončne žarke ujeli na Kalvariji.

Pokljuški vrhovi.

Karavanke s Storžičem.

Spet Kalvarija.

Moči so že malo pohajale.

Malo pod vrhom.

Gremo pogledat med zaspance :)

Naša ekipa.

Smuka solidna, nižje spet morje gnilca, vsega po malem, največ pa spet vročine.

Dolge stene

2011-12-31T07:42:00.000-08:00

V ranem jutru začnemo s hojo malo nad Žagano pečjo. Snega okoli 5 cm, kar nas je kar malo presenetilo. Med hojo na Kokrško sedlo se počasi dani, snega po poti za hojo ravno prav, malo pod meliščem pa nataknemo dereze in gremo dalje. Ponekod napihanega snega do kolen, ponekod precej ledeno.

Vreme je še lepo kazalo, a na drugi strani se že bližajo oblaki z zahoda.

Gaz nam je delal predhodnik.

Malo pod vrhom.

Cojzova koča.

Z Grintovcam.

Med potjo se odločamo, a gremo na Grintovec ali pa na Dolge stene. Glede na to, kako je kazalo, smo se odločili, da gremo vseeno raje na Dolge stene, ker v megli na Grintovcu pa se nočemo znajti.

Dolina Kamniške Bistrice v snegu.

Prišli smo do cca. 2380 metrov nad morjem. Temperatura se je gibala okoli - 10 stopinj Celzija, pihal pa je rahel severnik.

Med potjo nazaj obžalujemo, da nismo šli na Grintovec po strehi, saj je bilo vreme nato čisto ok, bila je le visoka oblačnost, pa še razmere naj bi bile dobre. Pa drugič.

Veliki vrh 28.12.2011

2011-12-28T12:35:00.000-08:00

Lepo vreme je pač potrebno izkoristit, zato sva šla z očetom na Veliki vrh.

Zgodenj štart se nam je izplačal, saj je bil sneg še ravno prav pomrznjen, barve neba pa za sline cedit.

Pogled proti Velikemu vrhu s Kofce gore.

Pa še pogled proti Velikemu Kladivu.

Sonce se je hitro dvigalo, temu primerno se je dvigala tudi temperatura.

Pogled nazaj.

Pa še razgled z vrha.

Proti Zelenici, v ozadju pa Julijci.

Razmere za hojo so bile danes odlične, ravno prav pomrznjen sneg, seveda ob zgodnji uri. Ob enajstih je termometer na Kofcah kazal 11 stopinj Celzija.

Pomladna Kredarica sredi zime

2011-12-28T11:20:00.000-08:00

Po prebiranju novic o razmerah na poti na Kredarico, smo se oče, bratranc in midva odločili, da gremo pogledat na Kredarico. Vremenska napoved je bila idealna, tako da nismo imeli kaj zgrešit.

Po jutranjih problemih s palicami s hojo začnemo okoli pol sedmih. Začetni tempo je bil ubijalski (trma :)), a višje ko smo bili, boljše smo bili razpoloženi. Pot je lepo uhojena, tako da smo smuči nosili kar na ruzakih, saj smo tako hitreje napredovali.

Pod Kurico je bila snežna odeja zadovoljiva, posebej zato, ker se je pršič obdržal čez cel dan.

Obsijana Rž.

Lepo napredujemo, a vročina je začela naraščati.

Avtocesta po Kalvariji.

Še zadnjih 500 višincev.

Skalni podor, star nekaj dni.

Triglav.

In po nekaj manj kot treh urah smo bili na Kredarici.

Med obiskovalci zaslišim, da naj bi že čez nekaj minut prišel na Kredarico helikopter. Pozorno poslušam in res zaslišim ropot helikopterja, kater je bil prava popestritev.

Redna izmenjava oskrbnikov in meteorologov.

Heliskiing :)

Po slabe pol ure se vojaki odpravijo v helikopter, si ogledajo še vrh Triglava in z lepim manevrom pridrvijo z veliko hitrostjo precej nizko pod Kredarico.

Še malo razgledov.

Jalovec.

Staničev dom pa sameva.

Ne vem kako, ampak na razgledni mizi ni označenega Jalovca.

Aljažev stolp.

Kredarica z Triglavom.

Nato pa se z nasmehom spustimo po lepih strminah v dolino.

Snežne razmere za smuko so bile do nadmorske višine okoli 2000 metrov idealne, malo odjuge po trdi podlagi. Nižje je bilo že precej gnilca, temu primerne so bile tudi noge :). Prismučali smo do Malega polja, nato pa smučke na ruzak in hop v dolino.

Pa še en krajši filmček:

Kofce gora

2011-12-25T04:39:00.000-08:00

Danes smo se napotili proti Karavankam. Namen je bil osvojiti Veliki vrh, a ga žal nismo, saj je bila pot s Kofce gora proti vrhu precej zasuta z napihanim snegom. Razmere se nam niso zdele prav dobre, tako da smo raje obrnili in se raje drugič vrnemo.

Proti Storžiču.

Nad Kofcami.

Strma pobočja najdaljšega grebena v Sloveniji.

Ga bomo pa drugič osvojili :)

Zvoh - prva letošnja smuka

2011-12-17T12:08:00.000-08:00

Tako slab začetek zime si pa res ne želi noben smučar. Glede vremenske napovedi sva pričakovala, da se bo snežna odeja odebelila vsaj na okoli 1500 metrih nad morjem, a žal temu ni bilo tako.

Vseeno se zjutraj z bratrancem odločimo, da gremo pogled na Veliko planino. Razmere: porazne

Nato gremo pogledat še na Krvavec, a upamo, da bo cesta splužena. Cesta je bila splužena, tako da smo prišli na Krvavec brez problemov, debelina snežne odeje pa je bila zadovoljiva. Tako smo se lotili osvojit vrh Zvoha, katerega smo nato dosegli 2-krat. Razmere v prvo so bile precej hude, katere se vidijo tudi na fotkah.

Sedaj pa počakajmo kakšno obilnejše sneženje.

Dom na Krvavcu.

Hudičev boršt in Storžič.

Julijci.

Zvoh.

Trojka.

Nad Kamniškim koncem

2011-12-01T12:33:00.000-08:00

Zadnji dan inverzije po skoraj mesecu dni sva se zvečer z očetom in psom podala pod Kamniški vrh, kjer smo občudovali polja svetlobe, katera je pronicala skozi gosto meglo.

Kamnik od daleč.

Kamnik malo bližje, po levi strani teče cesta skozi Stranje.

Kamniški vrh s Planjavo na levi, za njo pa stolp na Krvavcu.

Komenda.

Šmarna gora na desni.

Tunjiška cerkev.

Stari grad nad belo in rumeno svetlobo.

Stolp na Krvavcu.

Kozorogi v Julijcih

2011-11-26T10:53:00.000-08:00

Že nekaj časa nisva šla nič na "lov", zime še zdaleč ni tu, ne v gorah, zato sva danes izbrala dan za iskanje kozorogov. Zgoden štart nama je omogočil, da sva se izognila gneči, katere potem itak ni bilo, sva pa zato sama uživala v družbi teh velikih in malih korenjakov.

Silhueta gamsa.

Manjši prebivalec gora - gams.

Mali miško!

Kamniški razglednik

2011-11-17T10:28:00.000-08:00

Na Kamniški vrh se vsak dan povzpne lepo število ljudi, saj s svojo višino, 1259 metrov nad morjem, nudi krasen razgled na ljubljansko kotlino. Po strmem pobočju na vrh vodi veliko stezic, tako da imamo lepo izbiro poti.

Na vrhu sva vsaj 2-3 krat tedensko, danes pa sva po dolgem času s seboj vzela tudi fotič.

Z vrha Kamniškega vrha, pogled proti Veliki planini, Senožetim, Sv. Primožu,...

Megla, katera če cel teden vztraja po dolini, se nikakor noče umakniti in kot kaže bo vzrtaja še nekaj časa.

Proti jugu, Kamnik, Lj,..

Stari grad, na katerega imam še vedno slabe spomine.

Sv. Primož.

Snežnik.

Planjava, Ambrož, Krvavec,..

Dolgčas v ljubljanski kotlini.

Počasi bo potrebno dol.

Nanos.

Najvišji vrh Karavank - Stol 2236 m.n.v.

2011-11-02T09:29:00.000-07:00

Tokrat sta se pa na pot odpravila le starša, ker sva midva imela pač službo, zato bo tokrat še manj komentiranja kot ga je ponavadi.

Štartala sta pri Valvasorjevem domu in se po Žirovniški poti povzpela na vrh Stola.

Prvi letošnji plazovi.

Drča.

Lepo pobočje.

Prešernova koča na malem Stolu.

Avstrijska stran.

Na vrhu.

Dovška Baba 1891 m.n.v.

2011-10-31T13:00:00.000-07:00

Danes pa sva v hribe peljala še starša, tako da sva izbrala razgledno in nezahtevno Dovško Babo. Pa še ogledala sva si malo smučarske terene, tako da sva izkoristila tudi današnji sončen dan.

S hojo smo pričeli kar na začetku poti, v Dovjem.

Prvi žarki.

Razgledi na najvišje gore v naši mali deželi.

To pa je že tik pod planino Dovška rožca, saj pot poteka do tja večinoma po gozdu.

Tole pa je uživancija.

Do vrha Dovške Babe je od koče še slabih 150 višinskih metrov.

Na vrhu, s katerega so lepi razgledi na Stol, Golico in tri doline (Krma, Kot, Vrata), in najvišje vrhove Julijcev.

Avstrija, spet sva na meji.

Triglav.

Jesen.

Prepadna stran.

Napajališče za živino.

Nato pa smo odšli nazaj v dolino po cesti.

Vrtača 2181 m.n.v.

2011-10-30T09:49:00.000-07:00

Danes sva se odpravila v nama še neznane konce - nad Ljubelj. Odločila sva se za Vrtačo in ni nama bilo žal, saj pot ponuja res lepe razglede.

Štartala sva na Ljubelju in se povzpela po smučišču Zelenica na vrh smučišča.

Nad meglenim pokrovom.

Čudovito prelivanje megle.

Najin današnji vrh - Vrtača.

Nad Završnico.

Nekaj flank snega je še ostalo.

Sosednji Stol.

Strma travnata pobočja.

In po grebenu proti vrhu.

Razgledni vrh, tokrat za spremembo cepin namesto križa.

Proti Avstriji.

Otoček.

Begunjščica.

Na sredini Košutna.

Pol kilograma politank za kavke, pol pa za naju.

Prelepa jesen.

Krasen razgled!

Za konec pa sva ujela še tega lepotca - rušovca.

Na Velikega Draškega čez Viševnik

2011-10-29T09:16:00.000-07:00

Pozno jesenske dneve v hribih bo potrebno ta vikend izkoristiti, saj nam bo vreme več kot služilo. Tako sva se danes odpravila na Pokljuko, kamor zelo rada zahajava pozimi predvsem zaradi turnega smučanja, a ti kraji so lepi tudi, kadar ni snega.

Ob petih zjutraj pogledam temperature po Sloveniji, med katerimi izstopa prav Rudno polje z -1 stopinjo Celzija, a to naju ne preseneti, tako da se nekaj pred šesto odpraviva od doma in malo po sedmi sva bila že na Rudnem.

Pogled z smučišča.

Prvi sončni žarki.

Med vzponom na Viševnik pogled proti Bohinjskim koncem.

Naši smučarski vrhovi: Mrežce, Brda, Debela peč,... v ozadju pa tudi Dovška Baba.

Planina Konjšica v slani, čez katero se kasneje vračava na Rudno polje.

Pokljuški gozdovi.

Pogled s Srenjskega prevala.

Na sredini Veliki Draški vrh, najin današnji vrh.

Pa ravno pot je zasnežena.

V.D.V.

Navpične stene nad dolino Krmo.

Pod vrhom, na sredini Mali Draški vrh in desno Viševnik.

Triglav.

Kredarica.

Planika.

Verjetno Kanjavec, a nisem 100%.

Viševnik še enkrat.

Razgledi, mir, toplota sonca,...

Počasi bo potrebno dol proti Studorskemu prevalu.

Jezerce.

Pa spet macesni, macesni in še enkrat macesni.

Lepa jesenska turca, nato pa se je bilo potrebno vrniti nazaj pod megleni pokrov.

Do Kamrce

2011-10-22T04:57:00.000-07:00

Danes je bilo napovedano slabo vreme za gorski svet, tako da si nisva delala kakšnih večjih planov, a jutranji pogled čez okno naju je presenetil, saj je bilo nebo brez oblačka. Nič, greva pa po dolgem času na sedlo.

Pod Pastirci.

Presentljiva količina snega na Pastircih, 30+ cm

Še zadnje minute sončka, saj se z juga že bliža gosta oblačnost.

Proti sedlu.

Poz zgažena do Kamrce, tako da tudi midva nisva imela namena iti naprej, saj je bilo snega že krepko čez 30 cm s trdo skorjo, pa še pogled na melišče s Planjave mi ni dal miru.

Okoli 20 metrov dolga razpoka na melišču.

Gore je že prekrila gosta oblačnost, temperatura se je precej dvignila, tako da je bilo že čutiti odjugo pod Pastirci.

Slemenova špica - dežela zlatih macesnov

2011-10-15T11:14:00.000-07:00

V hladnem jutru se pripeljeva po slikoviti Ruski cesti na Vršič. Na prelazu parkiran le en avto, malo čudno za takšno vreme, a še bolje za naju, sva imela vsaj mir. Pri - 4 stopinjah Celzija sva se napotila proti Slemenovi špici, kjer sva upala, da naju čakajo zlato obarvani macesni. In res je bilo temu tako. Ta kraj bi se z lahkoto imenoval Raj za fotografe, saj nudi res izjemne razglede in motive. No, naj povem, da sva nazaj grede srečala vsaj 10 fotografov izmed 15 pohodnikov. Nabralo se je kar nekaj fotografij, tako da nisem ravno vsake komentiral.

Že pred samo špico so bili slikoviti razgledi.

Pod vrhom špice.

Izjemni macesni.

Nekaj manjših jezerčkov, kateri so bili že pomrznjeni.

Na vrhu Slemenove špice, kjer se vidi celotno dolino Tamar, Planico in pa Jalovec.

Jalovec je itak osrednji del fotografij tule gor.

Jalovec.

Najlepši pašnik v Sloveniji!

Poštarski dom.

Ajdovska deklica še vedno bedi.

Na poti proti domu pa sva se ustavila še na Zelencih.

Kredarica

2011-10-08T09:44:00.000-07:00

Novozapadli sneg po gorah naju je zvabil iz doline, saj sva imela zadnje čase precej "težav" z zdravjem, tako da je današnja turca prav pasala. Glede na napoved naj bi bilo zjutraj v gorah še delno jasno, a temu ni bilo ravno tako, a vreme je vreme, važno je, da se hodi.

Malo čez šesto zjutraj sva štartala s hojo s Krme, kjer je bilo čisto malo poštupano s snegom. Pravi sneg se je začel šele nad gozdno mejo.

Macesni še daleč od jesenske barve.

Malo se usedeva, popijeva,...

Vreme ni ravno blesteče.

Na Kredarico se nas je danes odpravilo samo 5.

Megla v dolini, zgoraj pa visoka oblačnost.

Snega naj bi bilo na Kredarici okoli 20 centrimetrov, a ponekod ga je bilo tudi po pol metra - napihanega.

Pogled nazaj.

In pa na vrhu Kredarice.

Staničeva koča.

Pogled proti sosednji Avstriji.

Bohinjske gore.

Pokljuški gozdovi.

Tako, sneg sva sprobala, a do prave zime bo potrebno še nekaj časa počakati.

Prelivanje oblakov čez Kamniške Alpe

2011-09-21T11:04:00.000-07:00

Popoldne se odpraviva s službe in opaziva čudovito prelivanje oblakov čez domače gore. Čeprav sva imela popoldanske obveznosti, sva vse preložila in odhitela na Veliko planino, seveda z avtom, saj čas ni dopuščal drugega. Tako sva hitro prišla na Gradišče, najvišjo točko planine, kjer sva zabeležila res čudovito prelivanje oblakov.

102,4 kilogramska buča

2011-09-16T07:56:00.000-07:00

Bliža se nam jesen in potrebno je bilo pobrati najino "letino" z njive.

Letošnja letina buč nama je kar uspela, saj je z le 2 semen zrastlo 7 buč. Najtežja buča ima lepih 102.4 kilograme, a drugo leto napadava precej večjo številko.

Rastišče.

102 kilogramska.

Vsekakor zanimiva rast buč.

Večerni razgledi z Velike planine

2011-09-11T02:27:00.000-07:00

V zgodnjem jutru sva stala na vrhu Brane, v poznem večeru pa sva uživala ob večernih razgledih na Veliki planini.

Po nebu se že vzpenja luna.

Krvavec.

Obris Kočne in Grintovca.

Dom in stolp na Krvavcu.

Mala planina.

Od Kamnika do Ljubljane.

Domžalski dom.

Skoraj polna luna.

Nočne ptice :D

Time Lapse

Jutro na Brani

2011-09-10T04:24:00.000-07:00

V mislih sva imela sončni vzhod, zato sva se danes zgodaj zjutraj odpravila na 2253 metrov visoko Brano, saj je dostop do nje precej hiter in relativno varen za nočno hojo.

Ob 03:20 se speljeva od doma z očetom proti Kamniški Bistrici in okoli 03:45 začnemo s hojo na Jermanci. Zapodimo se v temno pot proti Kamniškemu sedlu, katerega dosežemo ob 05:10. Nato pot nadaljujeva sama proti Brani in še vedno je noč. Z nabiranjem višine se je krepil tudi veter, tako da je bilo kar hladno. S potjo nisva imela kakšnih problemov, tako da sva malo čez pol šesto že stala na vrhu Brane, katera nama je ponujala barvite razglede.

Križ na vrhu Brane s Planjavo na desni.

Rok in Kamnik.

Grintovec s Skuto.

Počasi se je pričelo daniti...

Kalški greben, Kokrško sedlo in Grintovec.

Logarska dolina s Kamniškim sedlom.

Domači prvak.

Prvi žarki.

Vsekakor nekaj, kar te navduši in žene vedno znova in znova tja gor.

Jalovec - kralj gora

2011-08-21T11:01:00.000-07:00

Tokrat sva se podala na nama osebno najlepšo goro v Sloveniji - Jalovec.

Na njo vodijo samo zelo zahtevne poti, tako da ni ravno za vsakega pohodnika. Midva sva si izbrala pot čez Kotovo sedlo.

Ob 05:10 začneva s hojo v Planici in po dobrih 45 minutah prideva v Tamar, kjer se je ravno začelo daniti.

Dom v Tamarju

Jalovec na sredini v zelo jutranji barvi.

Nato nadaljujeva pot naprej v smeri Jalovca, kjer prideva na melišče in nato se najina pot odcepi desno, v smeri Kotovega sedla.

Jalovški ozebnik na sredini.

Jutranji sij.

Spodaj Tamar.

Tu pa že prvi lep razgled.

Zanimiv bivak pod velikim balvanom.

Ovčke.

Smer.

Zelo lep greben.

Vročina se stopnjuje,..

a na senčni strani je kar hladno.

Prekrasni razgledi.

Luna se je videla celo pot.

Mangart v ozadju.

Dih jemajoči razgledi.

Nad globino, katera ne popušča.

Nad Loško Koritnico.

Slikovita pot.

Še zadnji metri do vrha.

Razgledi z vrha.

V dolini vročina, na vrhu pa prijetno.

Levo spodaj Bovec.

In že se vračava nazaj.

Malo sva si oddahnila, saj sva iz najhujšega ven.

Bivak z ragledom.

V dolino sva šla pa po melišču, kateri je bolj tako - tako.

V ozadju Jalovški ozebnik.

Zanimivo taljenje.

Preprosto čudovito.

Pot je res kar zelo zahtevna, saj je večkrat zelo izpostavljena in na njej je veliko drobirja.

Divji ples strel s Starega gradu.

2011-08-20T02:43:00.000-07:00

Po čejsanju na Štajerskem sva se doma komaj malo ohladila, najedla, in ravno se zvečer spraviva objavit fotke, naju preseneti nevihta, katera se nam je bližala iz Avstrije in naj bi prečila Brniški konec. Nič, greva pa še strele pofotkat, a včerjašni večer nama bo dolgo ostal v spomini, saj je bilo res NORO dobro.

Radarska slika padavin.

Potem pa no comment ;)

Ta zadnja fotka ni ravno uspela, a vseeno jo moram pokazat, ker je bilo vse skupaj precej blizu že!!

Vsekakor tega večera ne bova kmalu pozabila.

Supercelica na Štajerskem 19.8.2011

2011-08-20T02:35:00.000-07:00

Ob 14:45 sem pogledal proti našim hribom in videl precej obišrno nakovalo, nato sem pogledal radar in videl pošteno nevihtno linijo tik nad našo severno mejo, le kakšnih 15 km severno od Kamnika, katera se je pomikala proti Koroški. Potem sem poklical Robija, da malo poizvem, kakšna je situacija in izvem, da je ARSO izdal opozorila pred močnejšimi nevihtami predvsem na Koroškem in Štajerskem, tako da nisem imel izbire in z bratom ob 15:00 s šihta pičiva direktno na štajersko avtocesto.

S časom sva bila vsekakor v ku..., a vseeno nama je nekako uspelo dohiteti vse dogajanje, a kakšne pol ure fore bi bilo vseeno koristno.

Shelf cloud

Vseskozi naju je spremljal močan inflow.

Tu pa že nastajanje novega shelfa.

Še radarska slika v tistem času.

Komaj še beživa pred močnim dežjem.

Nato naju je zajel močan dež in veter. Ves čas so fotke nastajale med vožnjo, saj tudi enkrat nisem stopil iz avta, ker preprosto ni bilo časa

Po avtocesti proti domu.

Pa še posledice močnega vetra na avtocesti.

Zanimiva ploha dan po prehodu hladne fronte 9.8.2011

2011-08-09T12:06:00.000-07:00

Med sprehodom psa opaziva, da se nad gorami ustvarja precej zanimiva nevihta - ploha, katere smer je bila direktno proti mengeškemu polju, zato odhitiva naravnost tja, kjer ujameva naslednje trenutke:

Lepotci Kamniških gora

2011-07-30T09:15:00.000-07:00

Danes zjutraj v Kamniških alpah.

Fotografije povedo vse.

Vodne trombe (pijavice) - Črna gora 25.7.2011

2011-07-29T06:40:00.000-07:00

Nevem no, fotr ima res neverjetno srečo no. Letos sta spet dopustovala v Črni gori (Dobra Voda), kjer so se 25. julija ob 8-ih nad morjem začele pojavljati vodne trombe, a z eno napako! Predaleč so bile, tako da so nekatere fotke cropane, a vseeno dobre izpadejo.

Jadralno padalstvo - Kamniški vrh

2011-07-26T09:23:00.000-07:00

Danes sva za "foro" na Kamniški vrh s seboj vzela fotoaparat in čisto po naključju je za nama prišel padalec, tako da sva ga mal posnela in nastal je en kratek filmček.

Supercelica na obrobju Kamniških alp 18.7.2011

2011-07-18T10:26:00.000-07:00

Nepričakovana supercelica na našem koncu.

Z Mekinjskega polja.

Zaobjela je Krvavec.

In bum v Veliko planino.

Supercelični dan na SV Slovenije 14.7.2011

2011-07-15T11:15:00.000-07:00

Po napovedih sodeč se nam je včeraj popoldan na SV Slovenije obetal dober chase. ARSO je izdal oranžno opozorilo za močnejše nevihte predvsem na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju, ESTOFEX pa nam je namenil level 2, tako da tokrat res nisva imela namena ostati doma, sploh zato, ker je bil še zelo živ spomin na 23.6.2011, ko so supercelice nastajale kot po maslu.

Že zjutraj sva bila z Robijem na zvezi in tako je bilo kasneje čez cel dan. Nevihte smo tokrat lovili narazen, a smo bili večinoma le po nekaj kilometrov narazen.
Takoj po šihtu jo pičiva domov po opremo in hitro na avtocesto za Maribor. Sonce je žgalo na polno, na severu pa se je nekje nad Trojanami začelo kazati lepo nakovalo, katero je prečilo Koroško. V Slovenski Bistrici sva se ustavila, malo opazovala nebo in se skrivala v senci. Nebo proti jugu je bilo še popolnoma jasno po mojem skoraj do 17:30, ko sva se odločila, da jo mahneva proti Mariboru. Nad nama so hitro začeli kipeti oblaki in kar naenkrat se je vse skupaj začelo.

In je počilo.

Nad Pohorjem je nastala prva nevihta, katera se je premikala proti nama v Lenartu.

Velikost toče ni nič posebna, a vzorci pa so.

Potem, ko naja nevihta preči, se zapeljeva nazaj na avtocesto v smeri Murske Soboto.
Na levi strani avtoceste gre verjetno za prvo supercelico.

To je že druga nevihta pred nama.

Radar je postajal takšen.

Nato zavijeva z avtoceste in greva proti Murski Soboti.

Druga supercelica v daljavi.

En utrip neke druge nevihte.

In evo ga, mezociklon.

Morda sva preblizu, a kaj, ko ni bilo prav nobene ceste v željeno smer.

Lepotica.

V daljavi pa že naslednja supercelica.

Ker sva ugotovila, da brez veze, da poskušava še priti pred celico, sva se odločila, da greva direktno pod njo.

In prideva pod zaveso dežja in toče.

Po avtu je lepo tolklo, a kaj češ.

Precej veliki primerki.

Spet sva šla nazaj proti avtocesti, kjer sva imela začasen postanek, a le začasen, saj je bilo akcije ogromno.

Nova supercelica v daljavi z ogromnim wall cloudom in tail cloudom.

Greva še pod njo.

Kje sva se vozila, nimava več pojma, vem le, da sva bila tudi v Ormožu. Nato pa sva se odločila iti nazaj proti Mariboru, kjer so še vedno nastajale konkretne nevihte.
Barva neba je realna.

Tako, nabralo se je precej fotk, naredila sva precej kilometrov, a se je vsekakor splačalo. Pa še nekaj sreče smo imeli vsi, ki smo lovili nevihte po tem koncu.

Pa še en kratek utrinek.

Nočne razelektritve pod Kamniškimi gorami

2011-07-12T08:58:00.000-07:00

Najprej ena eksplozivna celica, katera je potovala proti Litiji.

Proti večeru je na severni strani kamniških alp nastala še ena izmed mnogih neviht, katere so nastajale cel popoldan, le da se je ta zadnja prebila čez gore in nam tako postregla z lepim light showom, a moram pripomnit, da se je dejanskih strel videlo precej malo v primerjavi z bliskanjem.

Najprej na Mengeškem polju proti zahodu.

Ob 20:30 se speljeva proti Mengeškemu polju pogledat situacijo. Oddaljeno bliskanje je že razvidno na območju Karavank, tako da Robija obvestiva, da se bo verjetno kaj začelo dogajati. Čez nekaj časa pride in se odpeljemo proti Lahovčam, kjer si sredi prašnega polja poiščemo razgledni plac.

Začelo se je in celica je potovala dokaj počasi.

Počasi se bodo začele kazati prve strele.

Nekje nad Kokro.

Močna dežna zavesa je že zakrila Krvavec.

In pa še druga lokacija, nekje okoli Skaručne.

In lep večer se je prevesil v zgodnje jutro.

To so pa posledice 5 metrskega klančka.

Škrlatica 2740 m.n.v.

2011-07-09T14:11:00.000-07:00

Tokrat sva se odločila za 2740 metrov nad morjem visoko Škrlatico, katera je druga najvišja gora v Sloveniji.

Nekaj pred četrto zjutraj se speljeva od doma in okoli petih sva že v Vratih, kjer je pohodnikov že mrgolelo. Greva do doma v Vratih, kjer sva imela nekaj težav z iskanjem poti, a sva kasneje ugotovila, da pot na Škrlatico zavije desno že pred oznako na drevesu. Pot se takoj postavi pokonci in hitro nabirava višino, pravtako hitro pa sva tudi "zašvicala"...

Pogled nazaj proti dolini Vrata.

Mogočni Stenar na levi.

Bivak IV.

Levo Triglav, spredaj Stenar.

To naju še čaka.

Sonce je kljub zgodnji uri že prav pripekalo,a k sreči je pihal zmeren veter, kater je proti vrhu postajal vedno močnejši in že nekoliko ovirajoč.

Del Škrlatice, a vrh se še ne kaže.

Precej težavno melišče, saj je pesek prav droben, a ga višje nekoliko obideva po levi strani, kjer je kamenje večje in lažje za odriv.

Nekoliko višje pa ža čaka vstop v steno.

Zadnji Dolek.

Pa se je začelo.

Razgledi.

Pot je dobro varovana, a kljub temu je treba biti precej previden.

Oprimkov je ogromno, tako da vzpon ne predstavlja težav.

Vrata, Triglav in čudoviti razgledi.

Razgledi med vzponom.

Rokavi ter krnica V kotlu.

Proti vrhu je precej lažje.

Utrinek.

Velik križ na vrhu, kater ima vpisno knjigo in žig.

Nato nama je na vrhu delal družbo prijazen gospod, kater nama je razkazal vse gore in opisal zanimive vzpone, tako da sva na vrhu ostala približno uro, a ni bilo težko, saj je bilo vreme prekrasno, okoli 11 stopinj Celzija in res krasen razgled.

V daljavi Jalovec, Mangart, Montaž, Ponce,...

Na levi je Razor.

Špik.

Kredarica z Triglavom.

Počasi sva se začela spuščati nazaj v dolino, a v razgledih sva še bolj uživala.

Počitek v prijetni senci in zavetrju na točnih 2300 m.n.v.

Enega sva pa le videla danes.

Gričevnik.

Midva dol, temperatura pa gor ;)

Slap Peričnik je pa postavil še piko na i, saj izgleda res imenitno.

Osvežujoče.

Mavrica.

Je imel pa Klemen danes res smolo, saj je pri slapu na korenini pustil cel noht z noge! Auu! :)

Nato pa naju je čakala le še vroča vožnja domov.

9. Škoda Rally Maribor

2011-07-02T12:33:00.000-07:00

Kanjavec 2569 m.n.v. - z Bohinja čez Komarčo in dolino Triglavskih jezer

2011-06-28T00:04:00.000-07:00

To je bila zame kraljevska tura, ker v tako lepe konce v 22 letih še nisem zašel. Živali, voda, gore, rožce,...

S hojo začneva pri koči Savica, kjer prečiva lesen most čez Savico in se drživa poti v smeri Črnega jezera. Pot se kmalu začne strmo vzpenjati po gozdnati steni Komarče, katera je varovana z nekaj jeklenicami in klini, a je še vedno precej prepadna. A zato pa nudi čudovite poglede na Bohinjsko jezero, Vogel in Komno.

Zamegljeno Bohinjsko jezero.

Med potjo čez Komarčo.

Nato vstopiva v čudovit gozd, po katerem hitro prideva do prvega jezera.

Na 1319 m.n.v. prideva do Črnega jezera, katero je dolgo 150 m, široko 80 m in globoko 6 m. Izmed triglavskih jezer je to najnižje jezero.

Pot se nato po čudovitem gorskem gozdu nadaljuje v smeri Triglavskih jezer.

Pričnejo se odpirati čudoviti razgledi.

Prideva do drugega, Dvojnega jezera na 1685 m.n.v., ob katerem stoji koča pri Triglavskih jezerih.

V ozadju Lepo Špičje.

Od dreves tu prevladujejo le še macesni.

Prečiva domovanje izdelovalcev Milke.

Svizec na straži.

Pogled nazaj.

Veliko jezero ali jezero v Ledvicah, je največje jezero imed Triglavskih, saj je 300 m dolgo, 120 m široko in globoko 15 m. Ob njem se na desni kažejo stene Tičarice in Kopice.

Občudovanje.

Nato sva se usmerila proti Hribaricam.

Na levi Velika Zelnarica.

Zeleno jezero.

Desno za Hribarice.

Pogled nazaj.

Nato opaziva skupino kozorogov, katera naju opazuje, med njimi pa tudi starešina, katerega se že precej loteva starost.

Mlada kri.

Starešina, kater ima verjetno garje.

Ta višji je Triglav, spodaj pa se gre proti Doliču.

Malo pod vrhom.

Zadnji metri po grebenu.

In pa razgledi z vrha. Dom Planika pod Triglavom.

Nad oblaki.

Fotograf.

Z vrha 2569 metrov visokega Kanjavca.

Triglav.

Na vrhu ostaneva približno 15 minut, ker naju čaka še kar dolga pot nazaj.

Snežišča, po katerih sva prišla.

Rjavo jezero.

Tole je verjetno Mlaka v Laštah, če sem zgrešil, se oproščam.

Še enkrat največje jezero v Ledvicah.

Dvojno jezero.

In pa še enkrat Črno jezero.

V celem dnevu sva presenečena srečala le nekaj ljudi, a še od teh nekaj so bili večinoma tujci, kar pa je tudi lepo. Nato je sledil le še spust po Komarči, pri katerem je pred nama po poti približno 20 minut hodil mlad gams, kater se ni upal umakniti drugam, saj so bili vsepovsod prepadi.

Tura je bila res enkratna in navdušen sem, kakšne lepote vse ponuja ta naša mala državica.