Kanjavec 2569 m.n.v. - z Bohinja čez Komarčo in dolino Triglavskih jezer

 To je bila zame kraljevska tura, ker v tako lepe konce v 22 letih še nisem zašel. Živali, voda, gore, rožce,...

S hojo začneva pri koči Savica, kjer prečiva lesen most čez Savico in se drživa poti v smeri Črnega jezera. Pot se kmalu začne strmo vzpenjati po gozdnati steni Komarče, katera je varovana z nekaj jeklenicami in klini, a je še vedno precej prepadna. A zato pa nudi čudovite poglede na Bohinjsko jezero, Vogel in Komno.

 Zamegljeno Bohinjsko jezero.

 Med potjo čez Komarčo.

 Nato vstopiva v čudovit gozd, po katerem hitro prideva do prvega jezera.

 Na 1319 m.n.v. prideva do Črnega jezera, katero je dolgo 150 m, široko 80 m in globoko 6 m. Izmed triglavskih jezer je to najnižje jezero.

 Pot se nato po čudovitem gorskem gozdu nadaljuje v smeri Triglavskih jezer.

 Pričnejo se odpirati čudoviti razgledi.

 Prideva do drugega, Dvojnega jezera na 1685 m.n.v., ob katerem stoji koča pri Triglavskih jezerih.

 V ozadju Lepo Špičje.

 Od dreves tu prevladujejo le še macesni.

 Prečiva domovanje izdelovalcev Milke.

 Svizec na straži.

 Pogled nazaj.

 Veliko jezero ali jezero v Ledvicah, je največje jezero imed Triglavskih, saj je 300 m dolgo, 120 m široko in globoko 15 m. Ob njem se na desni kažejo stene Tičarice in Kopice.

 Občudovanje.

 Nato sva se usmerila proti Hribaricam.

 Na levi Velika Zelnarica.

 Zeleno jezero.

 Desno za Hribarice.

 Pogled nazaj.

Nato opaziva skupino kozorogov, katera naju opazuje, med njimi pa tudi starešina, katerega se že precej loteva starost.

 Mlada kri.

 Starešina, kater ima verjetno garje.

 Ta višji je Triglav, spodaj pa se gre proti Doliču.

 Malo pod vrhom.

 Zadnji metri po grebenu.

 In pa razgledi z vrha. Dom Planika pod Triglavom.

 Nad oblaki.

 Fotograf.

 Z vrha 2569 metrov visokega Kanjavca.

 Triglav.

Na vrhu ostaneva približno 15 minut, ker naju čaka še kar dolga pot nazaj.

 Snežišča, po katerih sva prišla.

 Rjavo jezero.

 Tole je verjetno Mlaka v Laštah, če sem zgrešil, se oproščam.

 Še enkrat največje jezero v Ledvicah.

 Dvojno jezero.

 In pa še enkrat Črno jezero.  

V celem dnevu sva presenečena srečala le nekaj ljudi, a še od teh nekaj so bili večinoma tujci, kar pa je tudi lepo. Nato je sledil le še spust po Komarči, pri katerem je pred nama po poti približno 20 minut hodil mlad gams, kater se ni upal umakniti drugam, saj so bili vsepovsod prepadi.

Tura je bila res enkratna in navdušen sem, kakšne lepote vse ponuja ta naša mala državica.