Pomladna Kredarica sredi zime

 Po prebiranju novic o razmerah na poti na Kredarico, smo se  oče, bratranc in midva odločili, da gremo pogledat na Kredarico. Vremenska napoved je bila idealna, tako da nismo imeli kaj zgrešit.  

Po jutranjih problemih s palicami s hojo začnemo okoli pol sedmih. Začetni tempo je bil ubijalski (trma :)), a višje ko smo bili, boljše smo bili razpoloženi. Pot je lepo uhojena, tako da smo smuči nosili kar na ruzakih, saj smo tako hitreje napredovali.

 Pod Kurico je bila snežna odeja zadovoljiva, posebej zato, ker se je pršič obdržal čez cel dan.

 Obsijana Rž.

 Lepo napredujemo, a vročina je začela naraščati.

 Avtocesta po Kalvariji.

 

 Še zadnjih 500 višincev.

 

 Skalni podor, star nekaj dni.

 

 Triglav.

 

 In po nekaj manj kot treh urah smo bili na Kredarici.

 Med obiskovalci zaslišim, da naj bi že čez nekaj minut prišel na Kredarico helikopter. Pozorno poslušam in res zaslišim ropot helikopterja, kater je bil prava popestritev.

 Redna izmenjava oskrbnikov in meteorologov.

 Heliskiing :)

 Po slabe pol ure se vojaki odpravijo v helikopter, si ogledajo še vrh Triglava in z lepim manevrom pridrvijo z veliko hitrostjo precej nizko pod Kredarico.

 Še malo razgledov.

 Jalovec.

 Staničev dom pa sameva.

 Ne vem kako, ampak na razgledni mizi ni označenega Jalovca.

 Aljažev stolp.

 

 Kredarica z Triglavom.

 Nato pa se z nasmehom spustimo po lepih strminah v dolino.

Snežne razmere za smuko so bile do nadmorske višine okoli 2000 metrov idealne, malo odjuge po trdi podlagi. Nižje je bilo že precej gnilca, temu primerne so bile tudi noge :).  Prismučali smo do Malega polja, nato pa smučke na ruzak in hop v dolino. 

Pa še en krajši filmček: