Furanje pod Matterhornom

Pa nama je le uspelo! 

Po vseh kalvarijah z virusom sva brez težav prispela v kolesarski raj! 

Pa gremo od začetka. Ponavadi se za poletni dopust odločava že sredi zime, tako je bilo tudi letos.

A potem je prišel ta korona virus, kateri je dal precej negotovosti za samo izvedbo. A se je na najino srečo odlično izšlo. 

Po dolgočasni vožnji po italijanski Autostradi do Milana zavijeva v smeri Švice, kjer se pokrajina hitro spremeni v gorsko. Tako je vožnja postala bolj zanimiva, tudi čas je hitreje mineval. 

Po meji s Švico naju je tako čakalo še okoli 100 km vožnje. Po 8 urah vožnje sva prispela v vasico Tasch, kjer sva preživela oz. prespala nekaj naslednjih dni. 

Na dan prihoda sva se s kolesi odpeljala proti Zermattu, kjer sva nabrala vse potrebne informacije, med drugim tudi to, da se je po strogem centru Zermatta prepovedano voziti s kolesom - kazen 50 švicarskih frankov. 

Malo sva si ogledala še mesto, med drugim tudi 400 let stare lesene hiše. 

Po Zermattu se lahko vozijo le avtomobili na električni pogon. 

Pa še malo mestnih utrinkov. 

Zdaj pa k resnejšim zadevam :) V namen kolesarjenja prodajajo bike pass karto, ki pokriva vse železnice in gondole z neomejeno uporabo. Za 6 dni stane karta dobrih 250 evrov.  

Tako, zdaj pa kolesarski tereni. 

V mestu dobiš brezplačno karto z označenimi traili, teh je nekje 30, a nekaj skritih biserov se najde tudi brez karte, je vse dovoljeno, razen tam kjer je izrecno prepovedano oz. je znak za prepoved. So pa vsi traili dvonamenski, tako da je potrebno upoštevat Trail - Toleranz :) 

Ko na 3104 metrih vidiš tablo za trail :) 

Sami traili so odlični za furanje, imaš vse od lepih pa do bolj tehničnih, skalnatih,.. 

Na 99% fotk bo zraven ponos Švicarjev :) 

 Traili in razgledi za lizat ;)

Eden izmed spustov je z Schwarzseeja (2585 n.m.v.) v Zermatt, 14 km spusta po lepi singli med kočami in kamnitimi zidovi :) 

Tudi tubeless ne pomaga pri toliko prevoženih kilometrih. 2 flata in enkrat strgana veriga. 

Ena izmed poslastic za kolesarje pa se odpre po 16. uri. Vlakec na Gornergrat (3089 m.n.v.) vozi kolesarje le po tej uri, da ne pride do kratkih stikov med kolesarji in pešci :). Z tega vrha v dolino vodijo najmanj 3 poti, vse neverjetno razgledne in odlične za vožnjo. Seveda vse to poteka ob razgledu še na ogromen ledenik Gornergletscher.  

 Ob 16. uri obesimo kolesa na kavlje in čaka nas 30 minut panoramske vožnje proti Gornergratu. 

 Ta rdeči vlakec nas je pripeljal na vrh.

Na 3089 metrih, s pogledom na Matterhorn, okoliške ledenike in z balanco v roki :)

 Epski spusti!

Potem pa še malo raziskovanja okolice po ledenikih, kočah,... med drugim sva si ogledala tudi največji viseči most na svetu - 494 metrov dolg Charles Kuonen suspension bridge, najglobja točka 85 metrov. 

Kar huda zadeva! 

Potem pa še malo raziskovanja :) 

Ob ledeniku Zmuttgletscher proti koči Schonbielhutte na 2694 n.m.v.  

Tako, fotk se je kar precej nabralo, a kaj, če je tako lepo :) 

Če koga zanima, furala sva 5 dni po 10 ur na dan, pa še je kaj ostalo, a roke niso dale več :)