Na Velikega Draškega čez Viševnik

 Pozno jesenske dneve v hribih bo potrebno ta vikend izkoristiti, saj nam bo vreme več kot služilo. Tako sva se danes odpravila na Pokljuko, kamor zelo rada zahajava pozimi predvsem zaradi turnega smučanja, a ti kraji so lepi tudi, kadar ni snega. 

Ob petih zjutraj pogledam temperature po Sloveniji, med katerimi izstopa prav Rudno polje z -1 stopinjo Celzija, a to naju ne preseneti, tako da se nekaj pred šesto odpraviva od doma in malo po sedmi sva bila že na Rudnem.

 Pogled z smučišča.

 Prvi sončni žarki.

 Med vzponom na Viševnik pogled proti Bohinjskim koncem.

 Naši smučarski vrhovi: Mrežce, Brda, Debela peč,... v ozadju pa tudi Dovška Baba.

 Planina Konjšica v slani, čez katero se kasneje vračava na Rudno polje.

 Pokljuški gozdovi.

 Pogled s Srenjskega prevala.

 Na sredini Veliki Draški vrh, najin današnji vrh.

 Pa ravno pot je zasnežena.

 V.D.V.

 Navpične stene nad dolino Krmo.

 Pod vrhom, na sredini Mali Draški vrh in desno Viševnik.

 Triglav.

 Kredarica.

 Planika.

 Verjetno Kanjavec, a nisem 100%.

 Viševnik še enkrat.

 Razgledi, mir, toplota sonca,...

 Počasi bo potrebno dol proti Studorskemu prevalu.

 Jezerce.

Pa spet macesni, macesni in še enkrat macesni.

Lepa jesenska turca, nato pa se je bilo potrebno vrniti nazaj pod megleni pokrov.