Sončni zahod nad Pokljuko.

Žareče nebo nad Pokljuškimi vrhovi.
 Dan se ni mogel začeti bolje, kot z samimi vrhunskimi dosežki naših športnikov. Tako je bilo treba nadaljevati še preostali dan. Saj potem je res tako bilo, a vmes je bilo še nekaj "težav".  

Malo čez poldne se odpraviva na teren, tokrat z očetom. Obljubljala sva mu, da ne bo veliko hoje, a nama je sreča obrnila hrbet, saj cesta proti planini Lipanca ni bila splužena. Tako se nam je vzpon podaljšal takoj za eno uro, nad Lipanco naprej proti vrhu Brda pa nam je hojo utežilo globoko prediranje snega. A sčasoma smo le prišli na dobro razgledno točko. Tam nas je bičal močan severnik pri -8°C, a se je splačalo. Pa še kako.



Snežne umetnine.
Strma pobočja nad dolino Krmo.

Mali in Veliki Draški vrh.
Na vrhu Brda uživa turni smučar.
Debela peč.
Res elegantno.


Veter na delu.

Viševnik.




 Nato pa nam je narava ponudila res čudovite barve, ob katerih smo pozabili na veter in mraz, le preprosto smo uživali.


Za lizat.
To je čar fotkanja :)




Nazaj grede smo se ustavili še pri Blejski koči, se malo slekli, naredili par načnih fotk, nato pa pod miljoni zvezd odhiteli v temne pokljuške gozdove.


Kristalno čisto nebo, pa še lune ni bilo.

Končno vir toplote. A tokrat še ena prigoda :). Vrata so zmrznila in se niso zaprla, tako da smo se do doma pripeljali z odptimi vrati, a doma so se pa zaprla. Nimaš kaj, še eno doživetje več.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave