ENDURO2 - dirka po čudovitih švicarskih singlah

Že tretja zaporedna dirka Enduro2 se je letos preselila iz Francije v Švico. S selitvijo lokacije niso popolnoma nič zgrešili, temveč le v polno zadeli. Davos - trail paradies, niso le besede, ampak resničnost.

Dolga je, ko čez celo poletje čakaš na dopust. Bolj, ko se je bližal datum odhoda na dirko, slabše vreme je bilo. Ne samo mraz, v dneh pred dirko je zapadlo tudi nekaj snega, a kaj naj. Pa smo šli, vreme je bilo vrhunsko, razgledi fantastični, ni da ni.

Po 4 urah vožnjesmo se začeli vzpenjati na prelaz Stelvio.

Sonce in sneg.

Snežna meja.

Na vrhu prelaza prava tržnica.

Znameniti ovinki.

Proti Švici.

Zanimiva pokrajina in planota na 2000 metrih nad morjem.

Po 10 urah vožnje zaslužen počitek v apartmaju.

 Naslednje jutro pa že dirka. Naj opomnim, da samo mesto Davos leži na skoraj 1600 metrih nadmorske višine, zato ni bilo nič čudnega, da so bile jutranje temperature pod lediščem.

V jutranji senci proti prvemu tekmovalnemu dnevu.

Višje seveda precej topleje.

Štart na 2550 metrih nad morjem.

Po spustu v dolino smo se z gondulo povzpeli na Jakobshorn.

Še en način vzpenjanja.

Pa spet nad 2600 metri, od koder smo imeli dolg, a lep transfer proti eni izmed etap.

Tudi transferji niso bili ravno nedolžni.

Proti sedlu Strela.

Pri prijetnih 13 °C

To je to!

Na senčni strani hriba je bila zgodba drugačna.

Ni pa bilo tudi vse tako rožnato. Ob 8 zjutraj pri 2 stopinjah in nalivanju dežja.

Po dežju vedno posije sonce, le da smo bili tukaj premočeni na naovozapadlem snegu in temperaturah pod ničlo.

Pranje koles po dirki, čez 10 minut pa gretje nog v topli vodi.

 Tokrat smo se odločili, da ostanemo v kraju še kakšen dan po dirki, da malo raziščemo sam kraj. 1 teden je premalo, da bi odvozili vsaj večino poti.

Alps epic trail, nagrajen z IMBA medaljo. Zasluži si jo!

Tako hišo imel bom tudi jaz:)

Vzgled!

 Vsekakor se še vrnem tja gor.