Na Štruco in Skuto čez Kokrško sedlo

Na pot sva se odpravila ob 05:30 iz Konca. Nato sva pot nadaljevala proti Kokrškemu sedlu, kjer sva v hladni senci hitro prišla na vrh.
Takoj, ko sva prišla čez vrata, kjer se pot začne spuščati proti Podim, pa megla.
Razočarana, a vseeno odločena, da doseževa Skuto.

Pod Dolgimi stenami

Klemen v akciji (fotografira svizce)

Bivak

Pot, katera vodi proti Štruci

Snega je še vsepovsod

No nato pa prideva pol Dolgi hrbet, kjer je bilo potrebno prečiti dve snežišči. Z malo pameti in previdnosti je šlo mimo brez problema.

To je pa to. Slab začetek, dober konec!
Kot zanalašč nama narava začne kazati, da se nebo čisti in da bo dan res krasen.

Podi (sam ne vem, a so veliki ali mali)

V ozadju Grintovec in levo Dolge stene

Vzpon na Štruco. Brez klinov in zajl, saj je na voljo ogromno oprimkov in se da z lahkoto preplezati ta del. Za vrtoglave pa ne priporočam.

Na Štruci

Razgled v prelepo dolino Kamniške Bistrice

Brana

To sva pa midva na vrhu Skute

Že dovolj plundrast sneg

Pa razgled na Štruco in Skuto od bivaka.

To je pa to, zakaj sva šla na Skuto pravzaprav.
Nekdo je na spletni strani hribi.net objavil slike kozorogov, kateri se pasejo okoli Štruce in sva si rekla, da jih morava pritisnt. Imela sva veliko srečo, saj se nama je en dobesedno ulegel na pot.

Samec

Približal se nama je na 5 metrov in prav počasi se je povzpel proti drugima dvema.



Če sem si pa kaj želel slikati v naših alpah, je pa kozoroga. Nisem mogel verjeti, da jih vidim.
Res so pravi lepotci.

To je bila najina zadnja tura pred tekom na Grintovec.