Dovška Baba 1891 m.n.v.

 Danes pa sva v hribe peljala še starša, tako da sva izbrala razgledno in nezahtevno Dovško Babo. Pa še ogledala sva si malo smučarske terene, tako da sva izkoristila tudi današnji sončen dan.

S hojo smo pričeli kar na začetku poti, v Dovjem.

Prvi žarki.

 Razgledi na najvišje gore v naši mali deželi.

 To pa je že tik pod planino Dovška rožca, saj pot poteka do tja večinoma po gozdu.

 Tole pa je uživancija.

 Do vrha Dovške Babe je od koče še slabih 150 višinskih metrov.

 Na vrhu, s katerega so lepi razgledi na Stol, Golico in tri doline (Krma, Kot, Vrata), in najvišje vrhove Julijcev.

 Avstrija, spet sva na meji.

 Triglav.

 Jesen.

 Prepadna stran.

 Napajališče za živino.

Nato pa smo odšli nazaj v dolino po cesti.